Na vzpetini Gradišče stoji enoladijska kamnita romarska cerkev Marije Snežne, ki sta jo (na temeljih prejšnje) leta 1665 zgradila mojstra Tomaž Škorja in Kiče. Cerkev naj bi nastala na mestu prazgodovinskega gradišča, tu naj bi stalo že pogansko svetišče.

O nastanku cerkve govori več legend.

Po eni naj bi bilo podobno kot pri gradnji cerkve v Rimu v četrtem stoletju: na isto noč naj bi papež in bogati Rimljan Ivan sanjala, da jima je Marija naročila gradnjo cerkve na mestu, kjer bo 5. avgusta snežilo. Tega dne naj bi tudi na mestu, kjer zdaj stoji cerkev, zapadel sneg in zato so domačini tam postavili cerkev.

Druga legenda govori o poti Matere božje po Podgorskem Krasu, ko se je ustavila na vzpetini in se prikazala ljudem. V spomin na to naj bi ostal odtis noge v kamnu na stezi sredi hriba – odtis je viden še danes.

Cerkev je imela posebno vlogo v času turških vpadov, ko so jo domačini obdali s taborskim zidom. Leta 1663 je bil cerkvi dodan prezbiterij, dve leti kasneje pa je sledila dograditev cerkvene ladje.

Pri pokopališču, obdanim s kamnitim zidom in baročnim portalom, si lahko ogledate tudi baročno enoladijsko cerkev sv. Pavla (iz leta 1663). Ta ima kapeli, zakristijo z gotsko obokanim prezbiterijem in zvonik oglejskega tipa. V steni prezbiterija je napisna plošča z letnico 1663.