Civilna obramba

Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju.

Civilno obrambo sestavljajo:

  • ukrepi državnih organov in organov lokalne samouprave za delo v vojni,
  • gospodarska obramba,
  • psihološka obramba,
  • druge nevojaške oblike obrambe.

Ukrepi organov lokalne skupnosti za delo v vojni (civilna obramba):

  1. Občinski organi določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.
  2. Župan v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
  3. Občinam lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe.
  4. Župan lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski delavci, potrebni za delo v vojni.

Ostale obveznosti organov lokalne samouprave v obrambnem sistemu:

  • dolžni so pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
  • dolžni so pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni.