Ko se že odpeljemo mimo Boršta in se planota prevesi v dolino reke Dragonje, pridemo do odcepa, ki nas po nekaj metrih pripelje v Baratale.
Baratali so nastali na začetku devetnajstega stoletja, ko se je ozemlje Ilirskih provinc vrnilo pod okrilje Avstrije. ‘klikni’Takrat sta se v te kraje priselila brata Lazar iz Gorenjske in kupila večji kos zemlje med Borštom in Laborjem. Da bi odplačali veliko kupnino, je eden od bratov odšel v Avstrijsko kraljevo mornarico za dvanajst let. Pridne roke so kmalu postavile torkljo, ki je stiskala olivno olje vse do druge svetovne vojne, nekaj let kasneje pa se je zgradila tudi kovačija.
Ker v tem zaselku nikoli ni manjkalo iznajdljivih in podjetnih ljudi, so okoliški ljudje govorili Baratalčanom, da “baratajo”. In tako je zaselek dobil ime Baratali.
Cesta, ki gre skozi vas, pelje do Hrpelcev ali današnjih Jurinčičev, stare komande mesta Koper in lovske koče, ki je last lovske družine iz Marezig. Zaselek ima vsega pet hiš, ki so gručasto razporejene na obe strani ceste. Vse hiše so izredno lepo urejene, čeprav zaselek premore le tri stalna gospodinjstva. Za zaselkom je vinograd, v ozadju pa lahko občudujemo pogled čez dolino reke Dragonje na hrib Sribnjak (433 m), pod katerim se stiska vasica Topolovec. Nekoliko dlje pa se dviguje hrvojski zvonik. Kmalu za zadnjo hišo se konča asfaltirana cesta in se začne makadamska cesta, ki pelje do Hrpeljcev.
V zaselku prebiva le pet ljudi, Jože Lazar, ki stanuje na številki 30 in je najstarejši prebivalec Baratalov, je pravi Baratalčan, saj čeprav je v pokoju, njegove pridne roke še vedno iščejo delo. Zato je tudi njegov dom tako vzorno urejen. Gospod Lazar je preživel zelo bogato in nemirno življenje. Sedaj se veseli odločitve njegovih sinov, da se bodo preselili iz mesta nazaj v domačo vas.
Baratali so bili zaselek ene same družine, Lazarjevih. Pred drugo svetovno vojno so tukaj živeli trije bratje Lazar z družinami, ki so skrbeli, da sta stara torklja in kovačija še vedno delovali. Torklja je pokrivala potrebe vseh okoliških vasi in zaselkov, čeravno je kamen poganjal le en konj.
Med vojno so Nemci zravnali zaselek z zemljo in ljudje so začasno morali drugam. Po vojni pa je na mestu, kjer je stala torklja, Jože Lazar zgradil kovačijo, ki je pokrivala vse potrebe takrat rastoče Agrarie, zato so bili zaposleni v kovačiji še trije delavci poleg g. Lazarja. Najbolj znan artikel njegove kovačije pa je bil istrski nož kosir, tako da se po njem imenuje tudi kulturno društvo iz Boršta.
Baratali se razlikujejo od ostalih vasi, saj že njihova vzorna urejenost kaže, da imajo prebivalci veliko bistrost in volje do dela zato tudi prihodnost vasi ni vprašljiva. Tako nasproti hiše g. Lazarja že živijo mlajši rodovi v novi hiši.
