Barizoni so razloženo naselje na skrajnem zahodnem delu Miljskega polotoka. Zaselek leži na prisojni strani pobočja, blizu državne meje z Italijo.
Ime izhaja iz it. besede “burisi”. V knjižici o imenih vasi in zaselkov Milj (I nomi locali del territorio di Mugia) Dr. G. Gravisi razlaga, da so “burisi” v tukajšnem lokalnem narečju pomenili globeli ali prepade, ki naj bi jih na flišnem področju povzročila erozija deročih voda.
V Barižone pridemo iz dveh glavnih smeri; Spodnja pot prihaja iz Valdoltre (odcep s ceste Ankaran-Lazaret) in se strmo vzpenja mimo zaselka Kavarjola do manjše skrbno obdelane Barižonske ravnice. Zgornja pot prihaja iz višje ležečega Kolombana.
Na samem (zgornjem) začetku zaselka Barižoni nas pozdravi mogočen hrast, ki s svojo razvejano krošnjo kraljuje nad Barižonskimi hišami. V hrastovi senci je tudi kamnita miza, ob kateri lahko za hip posedimo in občudujemo lep razgled na koprski zaliv. Današnje naselje Barižonov sestavlja cela vrsta lepih novih hiš, ki so obkrožene z vinogradi, oljčniki in njivami.
Ena od značilnosti Barižonov so tudi hrastova drevesa, ki rasejo v neposredni bližini in dokazujejo, da so bili nekoč na tem delu Miljskega polotoka obširni gozdovi.
Skozi Barižone vodi učno-rekreacijska pot Ivana Juga, nedavno objavljena v literaturi kot vodnik z naslovom “Po stezah graničarjev in skozi kamnolome Miljskih hribov”. V vodniku je opisana tudi pot skozi Reslov gaj, ki se razprostira na Jurjevem hribu (109 m), nedaleč od Barižonov in je poznan mnogim obiskovalcem, poznavalcem rastlinskih vrst in ljubiteljem narave. Gaj je posvečen velikemu izumitelju Josefu Reslu.
V Barižonih živi 125 prebivalcev (62 moških, 63 žensk), v 34 stanovanjskih stavbah. (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002)
Leto | 1869 | 1900 | 1931 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 |
Št. preb. | 145 | 315 | 433 | 225 | 240 | 113 | 112 |
Prostorski okoliš 0259.