Beli Kamen

Zaselek Beli Kamen se nahaja ob cesti, ki vodi iz Kopra (preko Sv. Antona) v Gračišče. Pred zaselkom je križišče za Popetre, v samem kraju pa odcep za Poletiče.

Ime ‘Beli Kamen’ po vsej verjetnosti izvira iz rimskega imena ‘Apud Petram’, kar pomeni ‘Pri skali oziroma kamnu’. O tem piše Dario Alberi v svoji knjigi Istra, na strani 514; omenja sicer, da je iz imena ‘Apud Petram’ nastalo poimenovanje bližnje vasi Popetre, vendar ob tem priznava, da nima zanesljivih virov. Drugi poznavalci topografskih imen sklepajo, da je vas Popetre dobila ime prav po bližini kraja ‘Beli Kamen’ oz. Pietra Bianca’, iz česar gre sklepati, da je kraj Beli Kamen nastal pred Popetrami.

Znano je, da je tukaj vodila starodavna pot, ki je povezovala zahodne kraje z globjo Istro. Koliko konjskih, volovskih in drugih vpreg je ropotalo v vsej zgodovini čez to Šavrinsko gričevje, je težko ugotoviti. Postanki ob poti so bili pogosti, ljudje so se ustavljali in nekateri med njimi so tudi obstali – pognali so svoje korenine, ter jih v nadaljevanju svojega življenja kdaj pa kdaj tudi ovekovečili. In ker takrat ni bilo veliko drugih sredstev na razpolago, so dokaz o svojem obstoju vklesali kar – v kamen.

Tako se starejši ljudje iz okoliških vasi še vedno spominjajo belega kamna (Pietra bianca), pravokotne oblike, ki je meril dober meter v višino, nekaj manj v širino, debel pa je bil nekaj več kot pol metra. Spominjajo se, da je kamen ležal prevrnjen ob poti, ki je vodila mimo Sv. Antona preko hriba Varda proti Gračišču.

Kakor o mnogih stvareh, ki prihajajo iz globoke zgodovine, so si ljudje tudi o tem znamenitem kamnu ‘izklesali’ svojo legendo.

Kamen, ki je po vsej verjetnosti dal ime današnjemu kraju, postavljajo zgodovinarji v 1. stol. našega štetja.

Čeprav na hišnih številkah piše ime Poletiči, je Beli Kamen močno zasidran v zavesti tukajšnih prebivalcev. Kraj ima kljub majhnosti (saj šteje le nekaj hiš) svojo dolgo zgodovino.

O svojem kraju in o tem, kako so tukaj Napoleonovi vojaki gradili cesto, rad pripoveduje tudi vaščan Doriš Roman. O zgodovini Belega Kamna pišejo tudi šolarji, ki se vsak dan vozijo k pouku v Gračišče.