Bonini

Danes spadajo pod Bonine zaselki in domačije, posejane tako po hribu, ki  se dviga nad Pradami in nad Vanganelom ter se nadaljuje proti sv.Antonu, kakor  na ravnici vznožja tega hriba, vzporedno z reko Badaševico.

Sem spadajo zaselki Stari Bonini, Bonini, na zahodu na samem vršnem slemenu zaselek Žburga in kraji Kornalunga in sv.Ubald na jugu. Ravno zaradi take razbitosti naselja, Bonini ne premorejo niti trgovine, niti gostilne, krajevno skupnost pa imajo v Vanganelu. Vas je dobila ime verjetno po priimku Bonin, ki je v tem delu Istre zelo pogost.

Kot po ostalih istrskih gričih, so tudi po tem raztresene posamezne kmetije, stare istrske domačije, ter nove stanovanjske hiše, z negovanimi vrtovi in obdelanimi njivami in vinogradi. Na nekaterih domačijah se ukvarjajo s kmetijstvom kot glavno ali pa samo kot dopolnilno dejavnostjo, saj kot pravi nekdanji kmet Aldo Muzica, roj. 1929, se danes težko preživljajo samo s kmetijstvom. Včasih so v Boninih, tako kot v Bertokih, pridelovali zgodnjo zelenjavo (paradižnik, grah, čebulo, bučke) in jo vozili v Trst. Preživljali so se tudi z vinogradništvom in pridelavo oljčnega olja. Danes je grič posejan z manjšimi vinogradi, oljčnimi nasadi, sadnim drevjem in številnimi obdelanimi njivami, ki jih je največ ob potoku, iz katerega tudi namakajo polja.

Od starega centra Boninov, je ohranjenih le nekaj hiš, ki so pozidane ena zraven druge v ravni vrsti in imajo vse značilnosti istrske kmečke hiše: frjade ali škura na majhnih oknih, vhodna lesena vrata, nad njimi  pergolo za senco in pod njo kamnito mizo. V notranjosti take hiše se najde še škancija s krožniki, ostanki ognjišča in leseno stopnišče, ki je vodilo iz pritličnih prostorov v zgornje prostore (spalnice).

Skozi zapletena zidovja kamnitih hiš so nemalokrat vodili tudi domiselni ozki prehodi. Na dvorišču istrskih domačij tudi nikoli ne manjka vodnjak. V starih Boninih so v glavnem živeli revni kmetje, ki so obdelovali veliko posestvo v Carlisburgu, sedanji Žburgi. Takih domačij ne manjka niti vzdolž hriba proti Vanganelu in vsaka posebej priča o naši istrski preteklosti.

Tudi zgodovina izpred pol stoletja je pustila svoje sledi na nekaterih pročeljih Boninskih hiš. Ob velikem preštevanju prebivalstva po koncu II. svet. vojne, so se ljudje z Istre na svoj način (tudi z napisi po stenah) vnaprej izrekali kje in s kom bodo v prihodnje živeli.

Po popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta 2002 (Statistični urad Rep. Slovenije), je leta 2002 v Boninih živelo 452 ljudi (223 moških, 229 žensk) v 158 gospodinjskih ter v 149 stanovanjskih stavbah.