Buželi

Buželi so zaselek, ki leži le lučaj pred Pregaro, od katere ga deli izvir Šćurok.  Potoček brazda severno pobočje hribčka, ki si ga Buželi delijo s Krištijami. Na zahodu tega hribčka je vala, imenovana Rojevica z istoimenskim potočkom. Križišče, kjer cesta zavije na hribček z Buželi in Krištijami, leži na Kalinah. Tam blizu je namreč včasih bil puč.

V Buželih je najpogostejši priimek Jakac. Domačini ne pomnijo natančno kdaj in od kod so prišli prvi prebivalci tega zaselka. Vedo pa povedati, da tukaj živita dva različna rodova Jakac, od katerih naj bi eden izviral iz Buzeškega Krasa. Že na prvi pogled opazimo, da je zaselek zelo živ. Vse hiše so obnovljene in videti je tudi nekaj novogradenj. Kljub temu pa različni detajli še vedno dajo čutiti pristno istrsko domače okolje. V vasi delujeta dve vinski kleti, Jakac in Markežič.

Najstarejše hiše so stare več kot tristo let. Rumena hiša, ki je sicer obnovljena, ima zagotovo več kot dvesto petdeset let in je pripadala prvemu prebivalcu Buželov.  Nje se drži nekoliko mlajša hiša z baladurjem, ki je ohranila staro podobo istrske domačije. Buželi so sestavljeni iz dveh nizov hiš, ki so verjetno nastali iz obeh družin Jakac. Danes živi v Buželih tudi družina Markežič, ker se je v prejšnjem stoletju sem priženil Markežič iz Pregare.

Zemlja okoli zaselka je vsa obdelana, predvsem pa prevladujejo trte. V Buželih se od nekdaj ukvarjajo z vinom. Ukvarjali pa so se tudi z živinorejo. Na začetku prejšnjega stoletja je do konca druge svetovne vojne delovala pekarna, ki je bila znana daleč naokoli. Vdova Markežič je pod Italijo pridobila licenco za dobavo in peko kruha za delavce pri večjih gradbenih delih v Istri. Tako so k njej prihajale okoliške gospodinje, ki so jo oskrbovale s svežimi jajci, ona pa jim je omogočala nabavo cenejše moke in nekaterih drugih dobrin, do katerih je lahko prišla s svojo trgovino. Sicer pa se je v Buželih trgovalo še z lesom, senom in vinom. Sem so prihajali Kranjci po vino, medtem ko so domači gospodarji vozili drva in seno v Trst in obalna mesta.

Danes živijo za stalno v Buželih le trije rodovi družine Markežič. Najstarejša  gospa ima čez devetdeset let, kljub temu pa še vedno rada pomaga pri različnih opravilih.

To področje je podvrženo zelo hudim klimatskih razmeram. Hribček z Buželi in Krištijami leži na stičišču dveh zračnih tokov, ki prihajata iz morja. Eden se dviga po rižanski dolini in se zaleta v kraški rob, drugi pa prihaja po dolini reke Mirne. Pred nekaj leti se je nad Bužele zgrnila strahotna ujma, ki je odkrila prav vse hiše v zaselku. Zato imajo vse hiše novo streho.

To področje je zelo bogato z vodo. Na Barišču, zemlji med zaselkoma Krištije in Buželi, ni dreves. Čeprav začenjajo rasti, jih izvirajoča voda znova in znova zatre. Pred vasjo pa stoji vodnjak.

Ljudje so tukaj pridni in marljivi, kar se kaže v urejenosti vasi. Pred kratkim so se domačinom pridružili tudi “vikendaši”, ki so se lepo vklopili v življenje zaselka.