Pod imenom Čentur je označeno širše pobočje, ki leži na severovzhodni strani Pomjanskega hriba in se po grebenu spušča v Vanganelsko dolino.
Na tem področju ležijo naslednja naselja: Najvišje je Veliki Čentur, nato Mali Čentur, v globeli so skriti Guci, nad njimi kmetija na Hlibanu in tik ob lokalni cesti je Čenturska dolina. Ime Čentur izhaja iz naziva rimskega tabora ‘Centurije’, ki je v svojih časih štel tudi po 100 vojakov.
Obe strnjeni naselji (Veliki in Mali Čentur) ležita na lokaciji, iz katere je lep razgled nad vso Vanganelsko dolino in še dalje na obalo in morje. Prav zaradi teh odličnih razglednih pogojev je bila na tem kraju, že v času vladavine Rimljanov, zgrajena pomembna obrambna postojanka. Dragocene ostanke rimskega tabora so našli na čenturskem polju v bližini kala (puča). Od rimskega tabora je ostalo le še kup kamenja – in ena bogatejših slovenskih numizmatičnih zbirk.
Povzetek iz seminarske naloge Jerneje Umer, dijakinje 1. razreda Gimnazije Koper, z naslovom:
”Zakladna najdba – Čentur”
Spomladi 1944 je na njivah pod vasjo Mali Čentur, domačin Lazar Krmac, hlapec pri posestniku Petru Babiču, pri oranju, odkril zaklad rimskih bakrencev. Shranjeni so bili v okrogli posodi in pokriti s kamnito ploščo. Ker je bila vojna, je to odkritje spet zasul in ga prijavil oblastem šele po vojni. Kovancev naj bi bilo okrog 80 kg, kar je odgovarjalo 12.000 novcem. Nekateri vaščani povedo, da so prve amfore, ki so jih izkopali že leta 1936, vsebovale tudi srebrnike in zlatnike, čeprav se uradno omenjajo le bakreni folisi. Strokovnjaki so ugotovili, da izhajajo iz kovnic v Akvilej (Ogleju), Ticinumu, Rimu, Kartagini in Ostiji. Te kovnice so spadale pod oblast takratnega Avgusta Maksencija. Veliko novcev izhaja tudi iz kovnic izven njegovega področja, kar dokazuje dobro prometno povezavo med kraji znotraj rimskega imperija. Skozi Čentur je takrat tekla glavna rimska cesta, imenovana Via Flavia, ki je povezovala Oglej skozi Trst z zahodno in centralno Istro. Na čenturskem polju so arheologi 1962 odkrili stavbni kompleks prostranega rimskega vojaškega tabora, sledove okopov in ulic ter ostanke štirih vodnjakov.
Zaklad je bil zakopan leta 310, v času bojev med rimskima poveljnikoma Maksencijem in Licinijem, ki sta se borila za oblast v Istri. Eden od njiju je denar, ki je bil nedvomno namenjen plačevanju vojakov, zakopal med bojem, ko je padel vojaški tabor na Čenturju.
Veliki Čentur je bil med NOB delno požgan, o čemer še danes priča nekatera stara domača arhitektura, ki je v dokaj slabem stanju. Čentur se je sicer aktivno udeležil dogodkov v 2. svetovni vojni. V kraju sta postavljeni dve obeležji padlim vaščanom.
Skozi vas potega glavna ulica, ki jo tvorijo še lepo ohranjene istrske zgradbe, pa tudi take, ki so skrbno in vzorno obnovljene ali čisto na novo sezidane.
Čenturci so zelo ponosni na obisk znanega britanskega skladatelja svetovnega slovesa Michaela Nymana avgusta 2001. Obisk mu je priporočal prijatelj Ray Brown- angleški novinar, ki se redno vrača v to vasico.
Na Malem Čenturju je 10 družin in šteje 26 ljudi. Tudi v tem naselju je izredno lepa istrska arhitektura in mnogi njeni ljubitelji jo z vzdrževanjem želijo ohraniti naslednjim rodovom.
Čenturci so skrbni kmetovalci pa tudi zabavati se znajo. Leta 2003 so (po 36. letih) drugič organizirali veliko Čentursko fešto.
Čentur šteje danes 108 prebivalcev (59 moških, 49 žensk), ki živijo v 31 družinah ter 48 stanovanjskih enotah.
Prostorski okoliš 0303.
