Gručasta vas v južnem delu Šavrinskega gričevja stoji na slemenu južno od Pomjana, nad dolino potoka Rokave.
Pot, ki poteka iz Pomjana proti Fijerogi, se razdeli v dve smeri. Ena vodi v notranjost vasice, druga sledi pobočju, ki se nadaljuje spuščajoč v dolino Dragonje.
Ime kraja je bilo prvič omenjeno leta 1028, ko ga je cesar Corrado II dodelil oglejskim patriarhom. Leta 1211 je koprski škof podelil desetine Pomjana (vključno Fijeroge), Tinjana in Koštabone sloviti koprski plemiški rodbini Verzi. Po letu 1420 je z ukinitvijo oglejskega patriarhata Fijeroga prešla pod beneško oblast. (Več o zgodovini Fijeroge)
Fijeroga je zasnovana centralizirano in kompaktno (Grafični prikaz arhitekture po različnih panogah in vsebinah), kot lahko opazimo v večini istrskih vasi, postavljenih na vrhu gričev. Hiše so naslonjene ena na drugo, večkrat z dvorišči, razmejenimi med seboj s kamnitimi zidovi.
Ker so stavbe zgrajene tesno skupaj in stene hiš oblikujejo ulice, so zaradi ozkih prehodov v zamikih in ovinkih gradili hišne vogale s posnetimi robovi. Težka kolesa vozov tako niso trkala v vogale in s tem poškodovala hiše. (Slikovni prikaz arhitekturnih posebnosti in detaljev Fijeroge)
V Fijerogi se novejše pozidave združujejo s starimi in tako počasi dajajo novo obliko kraju. Tudi Sklad Silva oziroma Društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami, ima v Fijerogi na številki 10 svoje prostore. Zelo lepa hiša z vrtom nudi možnosti rekreacije in kreativne dejavnosti.
V Fijerogi so ostanki zelo stare cerkvice, ki se je leta 1996 znašla tudi v knjigi “Sto najlepših cerkva na Slovenskem” avtorja Ivana Sedeja. Žal se tega sakralnega objekta ni rešilo.
Tudi za prebivalce Fijeroge je bil glavni vir zaslužka poljedelstvo. Na sončnih terasah so od nekdaj gojili oljke, trte, vrtnine in sadna drevesa. Ukvarjali so se tudi z živinorejo in vzrejali vole, ki so jim služili pri delu na poljih.
Električno napeljavo je vas dobila leta 1951, vodovod pred štirimi, asfalt pa pred tremi leti.
V Fijerogi so živele izključno slovenske družine z naslednjimi priimki: Hrvatin, Jerman, Kerin, Košič in Peroša.
Gospoda Luciano Peroša in Albin Hrvatin že od rojstva živita v Fijerogi, gospod Marjan Mesaroš pa se je sem priselil leta 1991. Iz njihovega pripovedovanja se zrcali vsakdanje življenje Fijeroge in zanimive zgodbe, ki so se dogajale v tej vasi in okoliških krajih.
Po popisu prebivalstva leta 1961 (povzeto po Krajevnem leksikonu Slovenije) je štela Fijeroga samo 54 prebivalcev, leta 1971 in 1981 30, leta 1991 pa 20 prebivalcev.
Prostorski okoliši 0316.
