Gabrovica pri Črnem Kalu

Na ostrem ovinku na cesti Koper—Kozina, med vasjo Črni kal in zaselkom Katinara se (pri spomeniku) proti severozahodu odpre  pogled na Osapsko dolino.

Zgornji del doline je znatno višji in razgiban v blaga, tu in tam z borovo in hrastovo hosto porasla pobočja, ki jih predvsem pod Tinjanskim hribom (371 m) razrezujejo večje in manjše hudourniške grape. Na pobočju pod katinarskim sedlom enoličnost razbijajo le manjše potočne dolinice, v katerih potoki (Podravje in Zajurkovec), v glavnem poleti, presahnejo. Središče tega dela doline je Gabrovica, ki sestoji iz stare in nove vasi.

Stara Gabrovica, ki je bila nekoč zaradi požiga v maju 1944. leta v glavnem v ruševinah, stoji tik pod strmim kraškim pobočjem na slabo izoblikovanem Bregu, kjer se stikata apnenec in fliš. Nastanek vasi je vsekakor v vzročni zvezi s studenci (vaški vodnjaki), z dobro prstjo in prisojno, zavetno ter prometno lego. Staro naselje delijo na Gorjance, Sredenjce, Spolerce in Dolenjce. Nekaj sto metrov južno od stare vasi je na griču Jurkovec nastala Nova Gabrovica s sodobnimi hišami. Nova in Stara Gabrovica sta povezani z dobro urejeno cesto s Črnim kalom in Ospom.

Spričo ugodnih podnebnih razmer je vsa Osapska dolina, zlasti pa okolica Gabrovice, znana po zgodnjem in dobrem sadju (prve češnje, smokve, marelice, hruške, brekve). Gabrovica tudi slovi po dobrih vinih (refošk, plavina, malvazija). Ob cesti, ki povezuje staro Gabrovico z Ospom, so še danes opazni oljčni gaji, kar je tudi znamenje ugodne klime.

Pred prvo svetovno vojno in v prvem desetletju po njej je Gabrovica sodila med srednje velike vasi Bržanije, saj je štela leta 1900 kar 290, leta 1931 pa še vedno 230 prebivalcev. Viden padec prebivalstva pa beležimo zlasti v obdobju med leti 1931 in 1945, saj je poseben popis prebivalstva v oktobru 1945. leta naštel le še 159 ljudi. Zmanjšanje prebivalstva v 14 letih za 71 Ijudi je treba pripisati predvsem raznovrstnim pritiskom takratnih fašističnih oblasti na uporno Gabrovico, preselitvi posameznikov v bližino Trsta in v takratno staro Jugoslavijo ter zlasti velikemu krvnemu davku, ki ga je vas prispevala v času 2. svetovne vojne. V tem času je imela Gabrovica okrog 40 žrtev. Zmanjševanje števila prebivalstva se je nadaljevalo tudi v povojnem obdobju vse do leta 1971, ko je v Gabrovici živelo le še 75 ljudi.

Med 2. svetovno vojno so vse večje zahteve po tiskanem gradivu na Primorskem porodile zamisel, da bi pričela v Slovenski Istri delovati tudi posebna tehnika za potrebe protifašistične ženske organizacije. Tako je nastala ‘tehnika Žena’, ki jo je vodila Ljubljančanka Anica Cizej ob pomoči Ivanke Škapin-Mamce; prostore je imela v Gabrovici, v bunkerju hiše Valerije in Angela Baruta.

Prostorski okoliš 0230.