Visoki hrbti flišnega gričevja se raztezajo globoko v Istro. Po njih so okoli cerkvenih zvonikov zbrane kamnite kažete. Tako se nam kažejo značilne istrske vasi. Ena izmed njih so tudi Hrvoji.
Stara gručasta vas se omenja že leta 1055 z imenom Turris Capriaca. Tu se nam odpre čudovit pogled prav do morja. Nad vasjo stoji cerkev in ob njej na novo sezidan Hrvojski zvonik. Prejšnjega je uničila strela. Spretna dalmatinska kamnoseka Mile in Gojko sta iz plavega istrskega kamna oblikovala pravilne kamnite bloke. Delo je bilo težavno saj so morali vsak blok posebej ročno oblikovati. Zidarji so pod vodstvom spomeniškega varstva skrbno dograjevali nov zvonik. Cerkev nosi letnico 1791, a je verjetno starejšega izvora. Leta 1855 so jo povečali. Novogradski škofje so imeli tu posesti in so z vasjo tudi upravljali, vendar niso bili edini posestniki. Kasneje so imele tu svoj fevd še družine Vergerio, del Bello in Grisoni.
Nad Hrvojskim zvonikom je čisto na vrhu griča majhno vaško pokopališče s kapelico. Na vogalih kamnitega zidu, ki ga krog in krog obdaja, stoje starinski kipi, ki ponazarjajo srednjeveške osebnosti.
Viktorijo iz Hrvojev se spominja, kako je leta 1928 v Istri nenadoma pritisnila huda zima. Ljudje so mislili, da je napočila huda ura in so, da bi ugnali zimo, pričeli na ogenj metali posušeno cvetje, oljčne lističe, itd… Toda mraz kljub temu ni hotel ponehati. Nizke temperature so poškodovale trte in oljke do take mere, da si niso več opomogle…
…Da je bila nesreča še večja, je Januarja meseca umrl še vaščan, ki pa ga zaradi nizkih temperatur niso mogli pokopati. Zaradi globoko zmrznjene zemlje niso mogli izkopati zanj groba in rajnki je ostal ‘na parah’ kar teden dni. A ker ‘po vsaki hudi uri posije sonce’, se je tudi v Hrvojih temperatura kmalu dvignila in pokojni je končno lahko odšel k večnemu počitku…
