Staro ime najnovejšega zaselka v Pučah in verjetno celotne KS Šmarje se glasi Pri mlinu oziroma Pr malna. Čeprav ga danes poznamo kot Križišče Puče in je sestavni del Puč, se staro ime še vedno pojavlja. Zaselek je namreč daleč znan po mlinu, ki je do nedavnega služil za celo Koprščino.
Ko se odpeljemo iz Šmarij po slemenih šavrinskih gričev proti Pučam, takoj ko se začne Poljanski hrib spuščati proti Dragonji, najdemo prvi zaselek Puč. Tam se nahaja križišče starih cest, ki vodijo v Koštabono oziroma nas popeljejo v center Puč ter v naslednjem razpotju za Krkavče, Novo vas, …
Vse hiše, ki stojijo danes v tem zaselku, so iz povojnega časa oziroma večinoma niso starejše od dvajset let. Pred drugo svetovno vojno, namreč, tu ni bilo drugega kot križišče za Koštabono in Puče ter ostale šavrinske vasi.
Na njivah in oljčnikih koštabonske komunele se je na začetku petdesetih na tem mestu začela zidati nova stavba krajevne skupnosti za Puče in Koštabono. Za to so prispevali vsi vaščani, pač kolikor in kakor je kdo premogel. Fantje in možje so predstavljali delavno silo, ostali pa so dajali na razpolago vozove in živino, da so lahko napeljali material za gradnjo.
Najprej so v novi stavbi uredili gostilno, zraven pa je zrasel tudi mlin in kasneje še torklja. Poleg tega se je sčasoma uredila še odkupna točka, kjer so okoliški kmetje lahko prodajali svoje izdelke agrariji. Kljub napredku pa je migracija iz konca šestdesetih odvzela še preostalo delavno silo kmetijam iz okoliških vasi in je tako tudi odkupna točka z mlinom počasi začela zamirati. Mladi so odšli v mesta, starejši pa sčasoma niso več zmogli trdega dela na svojih kmetijah.
Šele po slovenski osamosvojitvi, je ta kraj začel dobivati podobo naselja. Zdaj je posut z novogradnjami in njihovo število bo v bližnji prihodnosti še raslo. Večina novogradenj nastaja na južnem pobočju Poljanskega hriba, ki je nekoč nosil le staro cesto za Koper, ki je mogoče celo rimskega izvora. Poljanski hrib pa skriva tudi enega lepših naravnih pojavov na šavrinskih hribih. Na zahodnem pobočju, kjer ga brazda eden od pritokov Črnega vročka, je namreč vhod v “Poljansko bužo”. Tu se namreč zgornja plast fliša močno naguba in naredi naravno sobo s flišnatim stropom in apnenčastim tlakom.
Prebivalci so prišli večinoma iz Puč, Planjav, Brečev in Koštabone ali pa iz čisto drugih krajev Slovenije. Vsi imajo službe v mestih in se redno vozijo v Koper, Izolo ali Piran na svoja delavna mesta. Danes v zaselku, ki je del Puč, ni več obrtnikov. Le občasno se v nekdanjem skladišču agrarije, zberejo mladi zbiralci oldtimerjev, ki so si tukaj uredili začasno delavnico za svoje stare ljubljence …
Pod vasjo velja omeniti še vodno zajetje, ki se napaja iz Poljanske buže in priteka iz ovalnega rova ter zelo redko presahne.
Danes se ta zaselek bliskovito razvija. V kratkem se pričakuje začetek gradnje novega stanovanjskega kompleksa, ki bo sestavljen iz kar nekaj blokov. Tudi to je znak, da se koprsko zaledje prebuja.
