Kubed

Kubed leži na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, na stičišču flišnega in kraškega sveta. Severno od vasi je kraška vzpetina Krašca (272 m), na zahodu pa flišni hrbet z vrhom Kubejsko Vardo (390 m).

Hiše v Kubedu so razporejene v nizih na prisojnem področju pod kraško vzpetino Gradom, na kateri je ohranjen del srednjeveške utrdbe.

Kubed je prvič omenjen že leta 1067 (darilna pogodba, s katero je nemški cesar Henrik IV. vas podaril freisinški cerkvi). Od 13 stoletja je bil Kubed pomemben del obrambnega pasu koprskega ozemlja. Benečani so ga v 15 stoletju še utrdili za potrebe obrambnega tabora – kaštela. Leta 1818 je Kubed štel 86 hiš in 424 prebivalcev. V 19 stoletju je vas imela več gostiln, torkljo in mlin v Mostičju na Rižani.

Na griču čisto na robu zakraselega griča stoji srednjeveška cerkev sv. Martina in nosi letnico 1860. Nedaleč od cerkve se nahaja zvonik peterokrake oblike, zgrajen iz belega kraškega kamna. Prvotno je služil obrambnim namenom. Tu so ljudje iskali zatočišče pred Turki in Uskoki, ki so v 15 in 16 stol. vdirali v naše kraje.

Po pomladi narodov so v Kubedu pripravili 7. Avgusta 1870 tabor, katerega pobudnik in organizator je bil Franjo Ravnik, predsednik tabora pa je bil Dr. Karel Lavrič. 4000 Istranov je tedaj zahtevalo Zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v šole in urade, nižje davke ter slovensko glavno šolo v koprskem okraju.  14 let kasneje je vas dobila čitalnico, 4 leta zatem pa Pevsko in bralno društvo. Od leta 1909 je vasi delovala Kmečka posojilnica in hranilnica, šola trivialka pa je delovala že od leta 1851 in z občasnimi prekinitvami vse do leta 1955. Kljub fašističnemu nasilju se je slovenska beseda in pesem ohranjala. V 104 letih šole se je zamenjalo 5 državnih tvorb, šola pa je vzgajale mlade v zavedne istrske korenjake.

Na novi maši Alojza Kocjančiča se je 4. Julija 1937 zbralo kar 5000 ljudi. Duhovniku v čast je zapela Ave Marijo Ksenija Vidali, ki je tega leta debitirala v ljubljanski operi kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Za cel splet dragocenih pričevanj o Alojzu Kocjančiču – poetu Slovenske Istre je poskrbel Marjan Tomšič.

V Kubedu sta živela tudi učitelj in narodni buditelj Anton Mihec – Tone in pevovodja Jože Jakomin, ki je bil tudi graditelj in prvi oskrbnik Tumove koče na Slavniku.

Ob stoti obletnici nastanka Pevskega in bralnega društva Skala je Društvo za šport, kulturo in razvoj vasi Skala iz Kubeda izdalo zbornik Kubed skozi društveno in posvetno življenje, ki dokumentarno in spominsko predstavlja bogato kroniko življenja te istrske vasi na simboličnih stotih straneh.

Nemci so 2.oktobra 1943 požgali 59 hiš. Med NOB je delovala v vasi partizanska šola, kurirji so tu imeli stalno javko. Na bljižni Lačni je deloval 3. bataljon istrskega odreda.

V Kubedu so padlim za svobodo postavili dva spomenika. Prvi je iz l. 1948, drugi iz l.1978 na katerem je uklesan rodoljubni stih: “V tej zemlji istrski ste pokopani junaki, Istri in svobodi vdani”.

Domačini imenujejo svoj kraj ‘Čubed’.

Rafael Vidali: Mala kronika Kubeda

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 335 386 343 209 176 165 165

Prostorski okoliš 0292.