Lopar

Lopar je strnjena vas, ki se razteza po slemenu hriba, ki ga objemata potok Rokava in njegov pritok Pinjevec.

Hrib tvori del razgibanega gričevja, ki zaključuje območje zgornjega toka reke Dragonje. Vleče se od zabavske Varde proti zahodu in se spusti do sotočja potokov. V isti smeri, proti zahodu, so obrnjene tudi hiše, ki se razvrščajo ob obeh straneh ceste. Južna stran hriba se terasasto spušča do potoka in je poraščena z mešanimi kulturami trt, oljk, fig in češenj. Severna stran je delno poraščena z gozdom in gleda proti Trstu. Z višjih točk se odpira čudovit razgled na Koprski in Tržaški zaliv, Gradež in Alpe.

V vas lahko pridemo z dveh strani. Kdor prihaja iz Kopra ali Trsta, se pripelje mimo Marezig ali Sv. Antona. V vas vstopi na njenem spodnjem delu, ki ga vaščani imenujejo Dolenjci, preide skupino hiš nad kapelico, ki leži v sredini, Grahe, in naposled prispe v gornji del, Gorenjce. Vas se konča, ko za sabo pustimo cerkvico sv. Jerufa s pokopališčem.

Pisni viri, ki omenjajo vas, so maloštevilni. Največ zapisov ne nanaša na mučenca iz zgodnje dobe krščanstva v Istri, sv. Jerufa, Rufa ali  Rufina.

Ustno izročilo pravi, da je vas dobila ime po videzu, ki ga je dajal način kritja hišnih streh. Te naj bi bile grajene na en kap in pokrite s slamo. Podobne so bile lopam.

V družbenih načrtih Mestne Občine Koper se naselbinsko območje vasi varuje kot kulturna dediščina.

Podolgovate hiše v Loparju so samostojno ali v nizih obrnjene proti zahodu in s tem varne pred burjo in jugom. Včasih so imele pred vhodom pergolo, ki je spodnje prostore branila pred poletno pripeko. Pred vhodom so bili tlakovano dvorišče, kamnita miza in klop. Okna so bila manjša, zavarovana z lesenimi polkni, pritličje pa so gospodarji zavarovali z železnimi pregradami. Stopnišče v zgornje prostore je bilo na zunanji strani. Stavbe so krasili značilni dimniki, kavade in velbi.

Bogatejše hiše, kot je na primer Bardinčeva, ki je bila zgrajena pred dobrimi sto leti, so že napovedovale sodobnejšo strukturo. Ta se je uveljavila po drugi svetovni vojni. Ima sicer zunanje stopnišče z baladurjem, balkončkom, že pred rekonstrukcijo pa je vsebovala vse prostore, ki so jih imele sodobnejše hiše.

Pitno vodo so prebivalci zajemali v dveh vaških vodnjakih, in sicer je ‘Pod Confi’ stal vodnjak za Dolenjce, ‘Škedenc’ pa je služil Gorenjcem in Grahom. Rezervni izvir za primer suše je bil v Njevjah. Manjše hiše, kuče, so si kmetje zgradili tudi na bolj oddaljenih njivah. Pokrite so bile s slamo, škrlami ali s korci.

Po odseljevanju, ki je zajelo Istro v 50., 60., in 70. letih, se je dobršen del hiš porušil ali pa so jih gospodarji preuredili. Večina teh hiš je grajena po vzorcih, ki so prišli iz drugih okolij. Primer rekonstruirane in funkcionalno preurejene hiše pa je “Hiša od Čiuda”.

Med II. svetovno vojno je bil Lopar znano partizansko središče. Že pred kapitulacijo Italije je bil v vasi ustanovljen terenski odbor OF, njegovi člani pa so opravljali tudi dolžnosti rajonskega odbora OF za VII. loparski rajon, ki je imel sedež v Loparju.

V vasi sta bili močna mladinska in skojevska organizacija ter Slovenska protifašistčna ženska zveza.

Vas, blizu katere je tekla kurirska pot iz notranjosti Istre v Brkine, je bila tudi pomembno zbirališče partizanov in aktivistov, za katere so skrbele mladinke in ženske na vasi.

Skupaj s petnajstimi prostovoljci je bilo v partizanih trideset loparskih mož. Vas je imela veliko žrtev. Simbol žrtev, ki jih je dal Lopar med vojno, je skojevka Akvilina Bembič – Zdenka, po kateri je bil leta 1997 poimenovan kulturni dom v Loparju.

Ljudski dom, vaščani so mu rekli tudi zadružni dom, je bil zgrajen med letoma 1953 in 1954. Leta 1997 je bil na pobudo vaščanov dom preimenovan v kulturni dom Akviline Bembič – Zdenke. Ob obletnici ustanovitve Partizanskega mornariškega odreda v domu zadnja leta potekajo prireditve pod okriljem Zveze borcev.

Lopar spada v krajevno skupnost Marezige. Od občinskega središča v Kopru je oddaljen dobrih trinajst kilometrov. Pripada župniji Truške in je od nje oddaljen štiri kilometre. Ima 44 hišnih številk, od katerih je tretjina neobstoječih. Danes živi v vasi 85 prebivalcev.

Nekaj podatkov iz vaške kronike:

Prostorski okoliš 0313.