Miši

Naselje se razprostira na levem bregu reke Rižane in zajema: Miše, tj. gručo 5 hiš na pobočju griča v smeri proti Sv. Antonu, Štukarje, gručo 11 hiš ob reki, gostilno Na brdi in nekaj posameznih hiš ob poti, ki vodi na Dekanski hrib.

V vsem naselju živi 44 ljudi. Kraj je dobil ime po rodbini Miš. Zadnji potomec te rodbine je bil Ivan Pečarič, po domače Vane Mš.

Najstarejša prebivalka tega naselja je Pavla Piantoni, roj.1913 v hiši tik ob vodi. Tudi dandanes so ljudje še vedno tesno povezani z reko Rižano. Dobro se še spominja, kako so ob vodi ropotala mlinska kolesa. Njen oče in trije strici Furlanič so imeli pri Štukarjih skupaj en mlin, v katerem je vsak mlel en teden. Poleg tega so bili vsi tudi »tišlarji« in so hodili po vaseh opravljati razna mizarska dela. Med obema vojnama so ob reki delovali štirje mlini:

Pri Furlaniču, pri Della Savia in pri Vankatu. Le ta je imel dva mlina: enega, v katerem so mleli poper in tistega največjega, v katerem je sedaj Bordonova klet.

Vankatov mlin je imel pet koles in je prenehal delovati leta 1968, ko so ob reki Rižani zgradili železniško progo. Njegov lastnik je bil Valentič Nadal, ki se je preživljal tudi z vinogradništvom. Šele njegov posvojenec Ivan Bordon, se je po letu 1970 začel intenzivno ukvarjati izključno z vinarstvom. Za svoja vina je prejel številna priznanja, najbolj ponosen pa je bil na svoje »Slamnato vino«. Danes upravlja Kmetijo Bordon njegov sin Boris, ki ima namen restavrirati stari mlin ter narediti kmetijo odprtih vrat.

Višje na pobočju Dekanskega hriba se med zelenjem skriva na novo urejeno poslopje nekdanjega bogatega kmeta, preurejeno v gostinski lokal Na Brdi. Lastnik Toškan je s številnimi živalmi in lepo urejeno okolico, vrnil življenje nekdanji opuščeni kmetiji.

Od te podeželske idile v nižini pa do visokih Mohoreč je vzdrževana gozdna pot, ki služi tako planincem, kakor tudi ljubiteljem konjeniškega športa. Na najvišji točki hriba stoji lovska koča, v kateri je pogosto zelo živahno.