Področje Škofij sestavlja več manjših zaselkov. Eden takih je zaselek Moretini, ki leži na južnem obrobju Spodnjih Škofij.
Ker zaselek sestavlja le 12 hiš, je manj znan. Ljudje ga poznajo predvsem po vrtnariji in oljarni. Zaselek je od Kopra oddaljen 7 km, torej majhna razdalja, ki jo po avtocesti prevozimo v 10 minutah.
Moretini so dobesedno obkroženi s cestami; zdi se, da so otoček sredi cestišč. Moretini so sicer dokaj lahko dostopni: Na škofijskem krožišču se najprej napotimo proti Ankaranu. Pot nadaljujemo še kakih 50 metrov ter nato zavijemo na levo. Ozka cesta nas vodi mimo bivše vojašnice, ki jo sestavlja več poslopij. Če pot nadaljujemo v tej smeri, opazimo oljarno in na njeni levi tople grede vrtnarije. Cesta se nato razcepi na staro cesto, povezano z Ankaranom ter na kolovoz, ki povezuje še dve hiši na skrajnem delu Moretinov.
Prvi slovenski priseljenci so se tukaj naselili po koncu 2. svetovne vojne. Ukvarjati so se začeli s kmetijstvom, saj obdelovalnih površin tu ni primanjkovalo. Danes se s kmetijstvom ukvarja malo ljudi. Le-ti obdelujejo njive, ki se razprostirajo pod Serminom. Na tem območju, ki je bilo večkrat meljorirano, gojijo zelenjavo. Travnatih površin je malo, saj so vse izkoriščene v prid kmetijstvu in vinogradništvu.
V Moretinih se nahaja tudi kapelica in poleg nje graščina, ki že od daleč vzbuja pozornost. Velika stavba je ostanek dediščine italijanskega bogataša, ki sicer ni bil grof, a je po 1. svetovni vojni vendarle odkupil to območje. Koloni, ki so njegovo ozemlje obdelovali, so se naselili tam, kjer danes stoji večina hiš. V eni izmed njih je bila nekoč tudi konjušnica. V Moretinih sta se ohranila tudi dva kamnita stebra, ki sta v tistem času označevala pot in posestvo. Po bogatašu Morettiniju je zaselek dobil svoje ime. Zemlja v njegovi lasti pa se je po 2. svetovni vojni nacionalizirala.
Objekte, v katerih je nekoč prebival ‘grof’ Morettini, je do nedavnega koristila Slovenska vojska, pred njo pa JLA. V tem lepem gozdičku, na robu zaselka Moretini, se nahajata dve vojaški bazi, ki sta se ohranili po 2. svetovni vojni. Bili sta v nemških rokah, uporabljali pa so ju kot protiletalski gnezdi.
Ti stari objekti so danes pod upravo Univerze na Primorskem, v njih pa v poletnih mesecih gostuje ‘UMMI’ – Zavod za izobraževanje, kulturo in mladinski turizem.
Izstopajoča dejavnost v Moretinih je tudi orodjarstvo. V vasi se namreč nahaja manjša manufakturna delavnica, ki je specializirana za posebno obdelavo kovin. V njej so izdelovali avtomobilske dele za nemški BMW, kose pa izvažajo v Anglijo.
Ob cesti se nahaja star vodnjak, ki je žal v razpadajočem stanju. Ob njem stoji več kot 200 let stara murva, ki je povsem razcepljena. Lipa, ki rase na dvorišču, obkroženim s hišami, pa je brez vrha. Odžagali so ga, ker je vrh lipe pred leti zadela strela. (Vir: Leon Pahor)
Moretini štejejo 35 prebivalcev oziroma 12 družin, ki živijo v 14 hišah. Tretjina ljudi iz Moretinov vsakodnevno odhaja na delo v Koper, osnovnošolci pa se pouku pridružujejo v Osnovni šoli Oskarja Kovačiča v Škofijah.
