Ob cesti, ki je bila nekoč osrednja povezava notranjosti Istre z obalo, leži med Bertoki in Sv. Antonom razpotegnjena vas Pobegi. Na to pobočje so se že v antiki naselili predhodniki današnjih Pobežanov.
Mile zime, topla poletja, rodovitne površine so že od nekdaj narekovale in usmerjale ljudi v obdelovanje kmetijske površine. Tako so se tudi Pobežani v večini primerov ukvarjali z zgodnjo pridelavo povrtnin ter gojitvijo trte in oljke. S tem so zadovoljevali potrebe in povpraševanja bližnjih mest. Med kulturnimi rastlinami so tudi danes v ospredju vinska trta, češnja, breskev, hruška, marelica in oljka.
Najstarejši arheološki ostanki kažejo na to, da je bilo to področje naseljeno najverjetneje že v rimski antiki, a prve zapise omembe Pobegov zasledimo na starejših geografskih kartah iz okoli leta 1620 ter na karti beneških posesti Antonia Mangimia in Stefana Scollarija. Nekateri navajajo, da naj bi vas dobila ime po družini Pobega, drugi pa, da so se tu naselili pobegli kaznjenci iz beneških zaporov.
Pobegi so, kot že rečeno, raztegnjeni ob glavni cesti, v katero se stekajo stranske ulice in ceste. Leta 1980 se je dokončno uveljavil ulični sistem. Pobegi so sestavljeni iz osmih zaselkov: Cikuti, Polje, Bržani, Pobegovo naselje ali po domače Buža, Kortina, Rošeti, Drjoli in Kostanjevo. Poleg starih zaselkov, pa so v zadnjih dvajsetih do tridesetih letih zrasli še povsem novi zaselki. Najstarejši od slednjih je Ilirija, tik ob cesti. Na začetku Pobegov je Cesta na Žanej, ki vodi ravno tako v nov zaselek Na Šanžaneju. Nad Ilirijo, preden se odpre pogled na rižansko dolino, pa se raztezajo Poljane. Naslednja križišče tvorita Frenkova cesta, ki vodi vse do Drjolov, Rošetov in Novega naselja in njej nasproti, je Cesta na Rižano, ki hkrati povezuje Pobegovo naselje ali Bužo ter nekoliko nižje še manjši zaselek Kostanjevo. Zadnje križišče v Pobegih tvori Izvidniška cesta, ki vodi do pobežanske Kortine.
V obdobju nacionalne prebuje so se tudi Pobežani politično organizirali. Tako so že leta 1895, na pobudo zavzetih domačinov, ustanovili posojilno in konzumno društvo. Dolgoletni predsednik društva je bil Rudolf Pečarič, ki je na tem mestu ostal kar 25 let, vse do svoje smrti. Konzumno društvo je vedno poslovalo z dobičkom. Leta 1906 so v Pobegih ustanovili tudi kletarsko zadrugo, 1907 odprli Zadružni dom ter Kmečko hranilnico in posojilnico. V istem letu je bilo ustanovljeno tudi pevsko in bralno društvo Ilirija, ki je štelo 107 članov od tega je 50 članov obiskovalo pevski zbor. Na žalost je fašizem prekinil živahno kulturno delovanje.
Tudi Pobežani so se vključili v protifašistični boj in s tem prispevali svoj delež narodnoosvobodilni borbi. Na te dogodke spominja spomenik sredi vasi. V zadnjih desetih letih, pa sta bili izdani še dve knjižici, ki opisujeta udejstvovanje domačinov v organiziranju predvojnega in medvojnega odpora proti fašizmu ter osebna pričevanja iz tega obdobja.
Danes je v zaselku bogato kulturno in gospodarsko življenje. Poleg vrtca so po vasi raztresene vinske kleti, ob mnogih oljčnih nasadih v Pobegih pa deluje tudi torklja. V novi zgradbi na začetku vasi, deluje očesna in zobozdravstvena ambulanta, v vasi pa je še kopica obrtnikov in malih zasebnih podjetij.
V zadružnem domu, kjer je sedež KS Pobegi-Čežarji, gostujejo še trgovina, gostilna, pošta, frizerski salon in še druge organizacije in društva, ki so aktivna v tem prostoru. Na kulturnem področju deluje Kulturno društvo, PGD Pobegi-Čežarji, KO Zveze Borcev, na športnem področju deluje Športno društvo 2. oktober, ki se ukvarja največ z balinanjem. Poleg teh pa deluje še Društvo upokojencev Pobegi-Čežarji, KO Rdečega križa Pobegi-Čežarji ter KO Zveze borcev Pobegi-Čežarji.
Po popisu statističnega urada RS iz leta 2002 je bilo v Pobegih skupaj z zaselki 1011 prebivalcev, od tega 490 moških in 521 žensk v 326 gospodinjstvih.Prostorski okoliši od 0165 do 0168.
