Podpeč

Podpeč je slikovito gručasto naselje pod stenami kraškega roba, postavljeno v zavetni in prisojni legi. Kot velja za vse vasi pod kraškim robom, je tudi iz Podpeči lep razgled proti Hrastovljam, Kubedu in Tinjanu.

Stare kamnite hiše stojijo druga nad drugo. Od vasi do vasi se vije ozka cesta, ki pelje tudi skozi Podpeč, naprej proti Zazidu in Rakitovcu. Skoraj na sredi vasi se cesta razširi v manjši trg, kjer je popotnike že od davnine sem odžejal nepresahljivi kraški izvir vode.

Nad vasjo je ohranjen obrambni stolp iz dobe beneškega gospodstva. Ker je to območje strateškega pomena, so se tu vrstili boji za nadzor stolpa, kajti samo lastnik stolpa je lahko obvladoval celotno dolino. Tako so l. 1513 Tržačani s pomočjo Avstrijcev poskušali kar nekajkrat zavzeti utrdbo, ki je bila tedaj v beneških rokah. Okoli l. 1535 je namreč stolp prišel pod beneško upravo in tako je ostalo vse do 1797, ko je prešel pod avstrijsko oblast. Pod stolpom je v steni obzidana naravna jama, kamor so se zatekali vaščani pred pohodi Turkov in Uskokov. Danes se tja zatekajo miru željni ljudje. Tik pod stenami vodi zelo lepa, slikovita pot.

V Podpeči imajo tudi muzej. V Pirkčevi hiši je bila nekoč kamnoseška delavnica mojstrov Andreja in Benka iz Sočerge. Zgrajena je bila leta 1547.

Cerkev sv. Helene v Podpeči je iz leta 1489 in je znana po lepih freskah. Prospero Petronio pa omenja v svojih spisih Podpeč in okolico kot področje, znano po izjemno dobrem vinu. Tega je tudi dandanes v Podpeči mogoče poizkusiti.

Pod vasjo teče železnica Kozina-Koper, ki je Podpeč še bolj povezala s svetom.

Gospod Primožič, rojen med obema vojnama, pravi, da se še spominja, ko so bile vse vaške hiše polne ljudi in življenja. Tedaj je imela vas do 240 prebivalcev. Obdelovali so njive, dol ‘v vali’, pa vinograde na strmih pobočjih ter pasli ovce in koze na skopih kraških goličavah. Njegovo pripovedovanje je povezano s spominom na mater, ki je enkrat tedensko hodila v Čičarijo, kamor je hodila prodajat češnje, fige, kruh, ki ga je pekla pozno v noč…

Prostorski okoliš 0194.