Poletiči

Poletiči so gručast zaselek nad povirjem reke Dragonje. Na zahodni strani Poletičev je tesna grapa, kjer izvira potok Štulovca (eden od izvirov Dragonje), kamor so nekdaj v suši hodili po vodo.

V bližini sta še dva zaselka: Beli kamen in Galantiči. Okolica je lepo obdelana z njivami in vinogradi. V Poletiče se pripeljemo iz dveh smeri: Iz Gračišča do križišča pri Belem Kamnu, tam levo in na prvem odcepu desno; ali iz Kopra na Sv. Anton, Dvore, Beli Kamen…

V okolici Poletičev je več pučev (lokev-kalov), kjer so svoje dni napajali živino. Živinoreja je danes v nazadovanju in puči nimajo več življenjsko pomembne vloge kot nekoč. Kljub temu so domačini prav letos (l.2002) puč na novo uredili, poglobili njegovo dno in je zato zdaj, v novi podobi, res vreden ogleda.

V vasi je tudi vodnjak, pokrit z zidano streho. Do lani (l.2001) so vodo vlekli še na vrv, zdaj pa je v vodnjaku vgrajena ročna črpalka, ki omogoča lažji zajem vode.

Vas se nahaja na nadmorski višini 350 m, na izrazito odprtem kraju in je tako preko celega leta deležna obilnih sončnih žarkov. Tudi tu se vas prenavlja in modernizira. V okolici Poletičev rase veliko brinja.

Odlomek iz potopisa “Po dolini Dragonje do Škrlin, Koštabone in Pomjana”. (Darko Butinar in Branko Bratož – Ježek):

“Pred Poletiči se nam ponuja lep razgled. Na jugo-zahodu zaobjamemo zgornji del Dragonje, čigar levi in desni breg sta porasla z nizkim gozdom in grmovjem. Zgoraj rastje polagoma preneha in med vinogradi se pokažejo številne istrske vasi: na desni so Popetre, precej dlje so še Trsek in Truške; na levi uzremo Butare, Trebeše, Koromače in Topolovec. Iz Poletičev se lepo vidi kako razčlenjena in razgibana je istrska pokrajina!

Steza se pod Poletiči razširi v kolovoz, ki se vijuga navzdol. Po njem so domačini iz Gračišča vozili žito v mlin pod Trsekom. Po 15 min. sestopa pridemo do potoka Štulovca (eden izmed treh potokov, iz katerih nastane Dragonja), ga prečkamo in se po njegovem desnem bregu spustimo v že dokaj široko dolino reke Dragonje, kjer so domačini imeli senožeti in njive. Sedaj so opuščene, poraščajo jih visoka in gosta trava ter grmovje, nas pa odslej spremlja živahno žuborenje reke…”

Prostorski okoliš 0210.