Prade

Še nedavno je bil to kmečki zaselek, katerega prebivalci so se ukvarjali predvsem s predelavo zgodnjih vrtnin. Z vedno večjim številom novih hiš v zadnjih desetletjih pa so Prade postale že pravo predmestje mesta Koper. Od leta 1989 so Prade samostojno mestno naselje z dobro razvitim gospodarstvom. Prej so bile del Bertokov.

Prade so komunalno lepo urejeno novo naselje, z glavno ulico po sredi, imenovano Cesta bratstva in mnogo vzporednimi prečnimi ulicami.

Ime Prade-Prato ali prateria pomeni travnik oziroma polje, ki je imelo na tem mestu očitno zelo kvalitetno zemljo. Leta 1556 so posestniki Gravisi tukaj zgradili cerkvico sv. Janeza, ki še danes stoji.

Čeprav je naselje strjeno in so v njem samo zasebne hiše z vrtovi, ne daje mestnega videza, ker so vrtovi precej porasli z drevesi, z živimi mejami in cvetličnimi gredicami. Naselje premore dve trgovini in dve gostilni.

Še pred 40.leti je bilo na tem kraju le nekaj kmetij z mnogo obdelovalne površine, kjer so pridelovali predvsem zgodnjo zelenjavo-paradižnik. Danes se s kmetijstvom preživlja le nekaj domačij na obrobju naselja.

Že v začetku naselja vzbudi pozornost mogočna bela zgradba osnovne šole, poimenovane po partizanski učiteljici Elviri Vatovec iz Čežarjev. Ta šola je bila zgrajena leta 1911 in je v njej potekal dvojezični pouk vse do približno leta 1924, potem pa do konca druge svetovne vojne 1945 samo v italijanskem jeziku. Prva slovenska šola je bila v drugi zgradbi in ustanovljena dosti prej.

Po pobočju vzpetine, kjer so posejane posamezne domačije, so ohranjeni tudi nekateri dvorci koprskih bogatašev, ki so imeli tu poleg svojih poletnih rezidenc, tudi svoje njive, na katerih so delali koloni (slovenski kmetje).

Po pripovedovanju Antona Buzečan (roj.1918-verjetno tudi najstarejšega prebivalca tega naselja), so Prade dobile ime v času, ko je bil Koper še otok in so mestni plemiči rekli: «Andiammo sul pra!« (Gremo ven na travnike)

Območje naselja se zaključi z ostanki Gravisijevega gradu-baročnega dvorca, ki ga je verjetno v 18.stoletju pozidala koprska patricijska rodbina Gravisi, od katerega je ohranjena še cerkvica, obnovljeno pročelje zgradbe in drevored z velikim vrtom. Poslednji potomec dinastije Gravisijev, ki so prišli v te kraje iz Verone v 15. ali 16.stoletju je bil tako imenovani »Conte barba bianca«, ki je imel svojega kolona v tem dvorcu, kakor tudi na svojem posestvu v Šantomi. Iz teh krajev se je odselil po vojni.

Prav na meji med Pradami in Pobegi stoji Jožetova hiška, ki jo čuvajo trije ogromni noji, pri katerih se pogosto ustavljajo ljudje in opazujejo te neavtohtone živali.

Prostorski okoliši od 0151 do 0154.