Prek je razložen zaselek novejšega izvora ob vasici Potok. Do njega se pride takoj, ko se prečka potok, ki je pravzaprav zgornji tok Badaševice.
Ko je zaselek nastajal, v prvih povojnih letih, je tod mimo vodila glavna pot v Dekane, ki pa je danes le slabo poznana bližnjica in ne veliko več kot pešpot. Dekani so bili v tistem času še vedno sedež občine, ki je segala vse do Kavaličev, ki že mejijo z marežgansko občino.
Ime je zaselek dobil glede na lego, ker se nahaja preko vode. Torej so mu domačini rekli kar Prek. Po drugi svetovni vojni sta se skoraj istočasno dva Potočana odločila, da si na njunih parcelah, ki sta se nahajali preko Potoka, naredita nova domova. To sta bila Anton Jakomin, ki so ga imenovali tudi Pacag in Emil Muženič, znan tudi kot Paškon. Pred tem je na desnem bregu Badaševice – potoka – stala le domačija “pr’ Baturiča”, ki pa je od nekdaj bila domačija zase.
Duhovnik Dušan Jakomin se te domačije spominja v svoji knjigi: “Če se hočemo ustaviti “p’r Baturće” moramo najprej skozi Čepinje in Potok, potem pa čez most, od koder zavijemo na levo. Tu živi ena sama družina, Jakomin, v hiši, ki nosi zadnjo številko Sv. Antona, to je hišna številka 222.”
V današnjih dneh se iz te strani pride kar v Potok, kot nas opozarja tabla. Pri Jakominovih – Baturčih, pa je danes avtoličarstvo. Baturičevi domačiji so se pred kratkim pridružile nove hiše in Prek se lahko ponaša s kar nekaj novogradnjami. Pravzaprav so to novi Potočani, saj se po novem vsi zaselki okoli Potoka smatrajo kot Potok.
Poleg novih stanovalcev, se v Preku nahajajo še tri družine, ki se bolj ali manj ukvarjajo z vinarstvom, gospod Darko Jakomin, pa se profesionalno ukvarja z oljkarstvom. V njegovi hiši, ki jo počasi ureja, se kar tare priznanj in medalj, ki jih osvaja na vsakoletnih ocenjevanjih kvalitete oljčnega olja.
Čeprav je Prek majhen zaselek, ima vseeno svojo posebnost. Danes, ko se smatra za predel vasi Potok, se kaže kot najhitreje rastoči predel Potoka.
