Rakitovec

Vasica je postavljena v pobočje žbevniško-kojniškega pogorja. Cesta, ki prihaja iz Zazida v Rakitovec, nas vodi v sosednji Brest, že na hrvaško stran. Na začetku vasi je lep in velik ‘kau’ (kal, izvir), kjer se napaja živina. Po vsej verjetnosti so prav zaradi te vode na tem kraju zgradili vas.

Železniška postaja ‘Rakitovec’ je prvo slovensko postajališče na progi Kozina-Pulj. Tudi tu so morali vkopati progo v trd kraški kamen. Proga vodi v notranjost Istre skozi istrsko gričevje in vale vse do morja. Potovanje, vredno ogleda! Ob železniški postaji v Rakitovcu je danes tudi cestni mejni prehod Slovenija-Hrvaška.

Vaško cerkev, središče nekdanjega življenja v vasi, je leta 1520 zgradil Jakob Tripa, obnovil jo je Dominik Rožac leta 1870. Zvonik je bil porušen med vojno. Ko so tod plenili Turki, so se domačini zatekali v jamo pod Bregom. Blizu Rakitovca je tekla tudi meja med Hasburžani in Benečani.

V vasi stoji izredno lepa stara hiša z značilnim lesenim ‘baladurjem’. Hiša ima tudi izbočen prizidek in nad njim dimnik, ki vodi iz odprtega ognjišča. V Rakitovcu so zime mrzle in domačini so od nekdaj vedeli, kako poskrbeti, da jih takrat ni zeblo.

Na Kavčiču so kosili pašnike in senožeti. Za svoje potrebe so seno zlagali v ‘kuope’. Kar je bilo viška poljedelskih pridelkov, pa so Rakitovčani prodajali v Trst in Koper.

Bogati gozdovi nekaterih višjih predelov kraške Istre so prebivalcem tega območja ponujali dodaten vir zaslužka. Razen lesa in drv so tovorili ter prodajali v Trst in Reko tudi oglje-‘karbon’. Takrat je bilo oglje zelo cenjeno tako v industriji kot pri domači rabi. Da je bilo nekoč oglarstvo izredno razširjena dejavnost, pričajo še danes številni kolovozi, prašne poti, ki so se vile med bukovimi gozdovi. Na nekaterih krajih je še mogoče opaziti ostanke, kjer so pripravljali karbonico, kopo ali ugljenarico.

V vasi je bila razvita govedoreja in ovčjereja. Dokaz so vaški kali, kjer je živina tlačila- ‘peštala’ ilovico na dnu kala in tako ohranjala neprepustno plast, ki je zadrževala vodo tudi v sušnih poletnih mesecih.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 285 369 314 215 171 162 150

Prostorski okoliš 0226.