Čeprav je kraj Robida zgolj skupek različnih poslopij-prizidkov, ki se stiskajo okoli velike osrednje hiše, ima kljub temu svoje mesto na vsakem boljšem zemljevidu. Zakaj tako?
Gavno poslopje stoji namreč tik ob reki Rižani, kjer je bil včasih mlin z istim imenom. Mlini pa so bili svoje dni zelo pomembni in skoraj vsem takratnim podeželanom znani kraji. Potreba po mletju žitnega zrna je bila v prejšnih stoletjih velika in tako ni naključje, da je bilo na reki Rižani v najboljših mlinskih časih kar 38 (osemintrideset) mlinov.
Eden med njimi je bil tudi mlin Robida, v katerem pa se ni mlelo samo zrnje, temveč se je, ob primerni prilagoditvi pogonskih koles, tudi pralo; v tem mlinu je bila nekakšna prvodobna zasebna pralnica-valjalnica blaga.
Do Robide, ki je lepo vidna z glavne ceste, pridemo po mostu, ki vodi čez železniško progo Koper – Kozina. Razen treh mlinskih koles, ki se po naklučju niso razgubila in ostankov jezu, ob katerem še vedno vidimo sem in tja plavajoče ribe, ni danes od mlina Robida ostalo ničesar več. S prihodom novih tehnologij je potreba po tej vrsti mletja poniknila.
Številni potniki, ki se dan za dnem z vlakom vozijo tik mlina, gotovo ne vedo kako živahno je bilo nekoč tu življenje. Iz okoliških krajev so prihajali kmetje in z vozovi tovorili ali na osličkih prinašali žito. Tudi dekleta so takrat na glavi nosila v mlin celo do dvajset kilogramov težke vreče koruze. Ker je mletje teklo počasi, saj sta se običajno vrtela le dva mlinska kamna, so morala dekleta ob mlinu dolgo čakati. Morda so se od dolge poti po žgočem poletnem soncu ohladile prav pri teh kamnitih stopnicah…
V ‘mlinu Robida’, kjer so se nekoč srečevali ljudje od blizu in daleč, živi danes mlada družina, ki ohranja ta kraj še naprej pri življenju.
