Neasfaltirana cesta, ki pelje po dolini reke Rokave mimo Župančičev, se že čez nekaj kilometrov približa sotočju Rokave in Dragonje, kjer leži majhen zaselek Škrline.
Škrline so zelo star zaselek, ki pa se je močno spreminjal skozi čas. Ime Škrline izhaja iz peščenjakovega klifa, ki ga je naredila Rokava nekoliko nad zaselkom, kjer se lomijo škrlasti kamni.
Ob sotočju obeh velikih rek Slovenske Istre Rokave in Dragonje, so potekale tudi razne poti, ki so vodile v notranjo Istro. Najverjetneje je ravno to v največji meri botrovalo, poleg obilice tekoče vode, da so tukaj ljudje začeli graditi mline.
Proti Škrlinam se steka še Supotski potok, severno od Škrlin pa prihajajo Brzince, ravno tako potok, ki teče pod domačijo Strmec.
Področje Škrline je od nekdaj spadalo v sklop koštabonsko-pučarske komunele. Tukajšnja zemlja namreč pripada koštabonskim domačijam. Danes se nahaja sredi krajinskega parka reke Dragonje s pritoki. Tu lahko najdemo poleg slikovite narave tudi slap, ki ga dela Rokava in brzice na Dragonji, tik preden reki združita svoji strugi. Ob samem sotočju, pa se nahaja še izvir Mohorica.
Koštabonski mlini so mleli vse. Od koruze, pšenice, ječmena do sirka, ki se običajno uporablja za izdelavo metel. Mlini so tudi phali pšenico, ječmen in koruzo, otrobe pa so potem uporabljali tako za ljudi kot za živali.
Zaselek so sestavljale kortine in mlini. Tako so bile Koslanova in Bočičeva kortina, kortina od Sunja, od Delošta in od Breča. Nekateri od naštetih, so imeli tukaj tudi mline.
Od povojnih časov pa do takrat ko so ti mlini dokončno začeli propadati, se je marsikaj spremenilo. Pridelovanje žitaric je močno upadlo, mnogi ljudje so se odselili v mesta, stari mlini pa so se morali ubadati z vedno hujšo konkurenco mlinov, ki jih je poganjala elektrika. Slednji so bili v veliki prednosti zaradi vira energije, ki je neodvisen od naravnih dejavnikov, kot je rečni pretok. Tako so se tudi Škrline izpraznile in šele v zadnjem času prihajajo novi prebivalci, ki so si v starih mlinih ter kortinskih poslopjih uredili vikende v neokrnjeni naravi.
