Škrljevec

Na strmem pobočju nad dolino zgornjega toka reke Rokave, stoji Škrljevec kot orlovo gnezdo. Zaselek se nahaja tik pred Glemom na samem robu planote, ki malo niže prevesi v gosto poraščeno strmino. Do njega pridemo po poti, ki  skrene še pred Borštom proti Glemu in kjer srečamo zelo zanimivo kapelico posvečeno sv. Nazariju ali Lazarju iz Boršta, ki naj bi tukaj po izročlu pasel drobnico.

Iz zaselka se ponuja prekrasen razgled po celotni slovenski obali. Pod vasjo se pobočje strmo spušča proti rokavski dolini in flišnati svet je na gosto poraščen z jesenom in črnim borom. Podobno je bilo tudi v preteklosti, ko so bile še velike površine obdelane. Vasice v teh krajih niso bile bogate, saj  so bile razmere za pridelovanje poljščin precej neugodne. Najbolj so uspevale oljke in trte, vendar tudi te ne v obilici. Poglavitni problem je bilo pomanjkanje vode.

Med Borštom in Glemom je globoko v soteski vodno zajetje Šturek,  kjer so hodili vaščani Škrljevca, kot tudi Glemci po svežo pitno vodo. Ta voda ima, po zagotovilih domačinov, neposredno povezavo z Rižano. Bila je izjemnega pomena za domačine, saj je bil to edini izvir, ki ni nikoli presahnil.

Škrljevec je zgornja glemska vas, kot pravijo domači ljudje. Po vojni je bilo življenje tukaj zelo težko in mnogi so se odselili, tako da sta za določen čas ostali le dve družini. Vaška arhitektura je zelo pestra in zanimiva. Še posebej je vidna na starejših hišah, ki še čakajo popravilo. Marsikje najdemo baladurje, hiše imajo pergole z zelo starimi trtami in male kortice. Korte so bile včasih obdane z lopo na eni in škednjem s hlevom na drugi strani. Vmes pa je bila stanovanjska hiša.

Danes, ko je prišla  vodovodna napeljava, se ljudje počasi vračajo in vas ponovno živi. Stare hiše se obnavljajo, gradijo se nove, medtem ko ostale še čakajo na popravilo. Tako je danes v vasi sedem gospodinjstev in devet otrok obiskuje osnovno šolo v Marezigah.

Ljudje večinoma delajo v Kopru in se vsak dan vozijo na delavna mesta. S kmetijstvom se ukvarjajo le ljubiteljsko in nimajo več živine. Jerman iz središča vasi ima na daleč znano “tiskarno Glem” in je edini obrtnik v vasi. Prebivalci Škrljevca tesno sodelujejo z Glemci in skupno  organizirajo šagre ter skrbijo za kulturno, društveno in športno dogajanje. Za vasjo je novo padalsko vzletišče in mini nogometno igrišče.

Za naslednje leto se načrtuje otvoritev ljudskega doma v Glemu na dan lokalnega patrona sv. Luke, 18. oktobra. Takrat je namreč druga šagra. Prva pa je 15. avgusta na mali šmaren, ko je v glemski cerkvici Marijinega vnebovzetja slovesna maša, od katere se začne procesija, tako da štiri dekleta ponesejo lesen kipec Marije najprej skozi Glem in potem do Škrljevca, kjer je postanek. Od tu se vrnejo pred cerkev, kjer se liturgični obred konča in se lahko začne splošno rajanje. Na ta dan gospodinje pripravijo štruklje in kroštole, včasih pa se je pripravilo tudi zelje ali kapus po domače. Seveda pa ne manjka bobičev in raznoraznih narezkov ter domačega vina.

Tako kot v preteklosti tudi danes ni gostilne, kjer bi se vaščani lahko družili. Zato si ljudje še toliko raje privoščijo kakšno veselo urico, ob takih priložnostih.

V zaselek je elektrika prišla že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, medtem ko je vodovod prišel šele leta 1994. Prej so si domačini pomagali tako, da so v središču vasi, kjer je bil včasih puč, zgradili cisterno in napeljavo za spodnje hiše. Z vodovodom so začeli prihajati tudi mladi, ki so tukaj spet našli zavetje za svoje domove. V preteklosti je bil priimek Jerman edini v obeh vaseh, Škrljevcu in Glemu. Danes je veliko novih ljudi, kot so Arčon, Bržan, Dizdarević, Ejupović, …, ki so popestrili bero priimkov.