Sočerga

Ko se cesta po Gračiško-Lukinški vali odvije, se nam za ostrim ovinkom pri Bateferu odpre pogled na sosednji grič, kjer so okoli neobičajno   velike vaške cerkve pozidali kamnito vasico Sočergo.

Tu se nam odpira pogled na dolino Reke in oko seže vse tja do Buzeta in njegove okolice. Tukaj kjer se končuje Sočerska vala je preval v dolino Reke, ki je naravnogeografska enota – Buzeško polje. Okoliške vasi so se tu od vedno povezovale okoli starega srednjeveškega mesteca Buzeta.

Sočerga se omenja že leta 1028 pod imenom S. Siro oziroma S. Sirico ali S. Quirico oziroma sv. Kvirik. Ime je še danes v rabi za pokopališko cerkvico nedaleč od Sočerge na kraški planoti. Na vrhu te planote (410 m) je stalo prazgodovinsko gradišče, na katerega nas spominja današnje ime Gradec. S sv.Kvirika se nam odpira razgled po Movraški vali. Oko nam seže na kraški hribovit svet gornje Istre vse od Slavnika, Kojnika, Goliča pa tja do Žbevnice. Če stopimo nekoliko proti Kraškemu robu, zagledamo kot na dlani Buzet in njegovo okolico z rodovitnim kraškim poljem. Razgled zaključuje šele visoka Učka, ki bedi kot stražar nad istrskim človekom.

Istrsko ostenje ali Kraški rob, ki se vleče od doline Glinščice prek Črnega Kala, Podpeči naprej proti Gračišču in Sočergi, se konča v Istri na Hrvaškem. Ta predel Istre je nekaj posebnega – morda celo skrivnostnega. In prav nedaleč od Sočerge se v ostenju pod Velim Badinom skrivajo mogočni spodmoli, ki jih je izoblikovala narava. Tu je še naravni most, ki se s svojim šestmetrskim skalnim lokom pne na robu prepadnega ostenja. Spodmolom pravimo tudi »istrijanska uha«, saj naj bi v dolini poslušala kaj se pogovarjajo ljudje.

Spominjam se (M. Flandija), ko sem se z nonotom vozil po teh krajih, da mi je pripovedoval, kako je luna tu ulovila volkodlaka. Le-ta je grozil ljudem v dolini, zato ga je obesila na ostenje pred spodmol. Tako so njegovo stokanje prek odmeva slišali globoko v Istro. Slišali so ga tudi vsi drugi štregoni in zaradi strahu zapustili Istro…

V Sočergi je znana gostilna z istim imenom. Prav ob njej se cesta v treh ostrih ovinkih prevesi v dolino reke Reke, ki teče proti hrvaški Mirni. V preteklosti je bila na tem mestu kovačija (Batifer). Tukaj, pred imenitnim kamnitim ‘portonom’, so konjem nekoč nameščali nove podkve ter težkim vprežnim vozovom popravljali osi in kolesa.

Prostorski okoliš 0202.