Na koncu zahodnega kraka krkavškega hriba, ki se od Gradišča spušča nad dolino reke Dragonje, stojijo hiše starega zaselka Sv. Maver.
Sv. Maver je drugi zaselek ob cesti Krkavče-dolina Dragonje. Domačije so terasasto zložene na levi strani ceste. Na koncu vasi pa je na desni strani stala stara cerkvica Sv. Helene in Sv. Mavra, po kateri nosi zaselek svoje ime.
Na cesti pred zaselkom je najprej križišče “Pr pilji”, kjer je stala nekoč majhna kapelica. Tam skrene bližnjica za krkavško vas, nato pa je še razširjen prostor imenovan “Na kavi”, kjer je bila avtobusna postaja. Nekoč je bil tam prostor, kjer se je mlatilo žito. V zaselku pod velikim hrastom, se strma brežina imenovana Reber spušča vse do žleba, kjer teče potok Breženka. Zaselek se konča Na krogu, kjer cesta naredi oster ovinek preden nadaljuje spust mimo predela imenovanega Ukovica in naprej do doline. Vzhodno od zaselka je gozd Kašnjak, zahodno pa predel imenovan “V oljkah”.
Od začetka je bila tukaj le stara cerkvica posvečena Sv. Heleni. Sv. Maver pa je bil sozavetnik. Ohranjene so mrtvaške knjige, ki pričajo da je v teh krajih razsajala kolera in da so bili pokopani preneseni na hrib, kjer danes stoji vas Krkavče. Dejansko so se pod krkavško cerkvijo našli skeleti posuti z apnom. To je bilo verjetno storjeno zato, ker je v Sv. Mavru peščenjak in ne kamen kot v Krkavčah ali bližnjih Glavinih.
Čeprav je zaselek majhen, skriva celo kopico slikovitih kotičkov. Velike korte med obnovljenimi hišami se izmenjujejo s starimi neometanimi hišami. Vrtovi in predvsem oljčniki dajejo kraju svojstveno podobo. Proti koncu zaselka se hiše redčijo in zadnja je obnovljena hiša, ki jo lahko opazujemo iz doline daleč naokoli.
V zaselku so nekoč živele izključno družine s priimkom Petaroš. Čez čas se je priženil najprej Grižon iz krkavške vasi, nato pa še drugi Grižon iz bližnjega Škarjevca. Tako danes prevladujejo Grižoni. Ostala je le osamljena družina Petaroš. V zaselku so se ohranile stare zgodbe vezane na te kraje. Ohranjajo pa se tudi stara opravila, kot je žganjekuha.
Skozi svojo zgodovino je zaselek veliko napredoval. Leta 1956 je prišla v te kraje električna napeljava. Tudi avtobus je vozil ljudi na delo in v šolo v Šmarjah ali dlje do Kopra oziroma Izole. V zaselku so imeli tudi odkup grozdja. Pravi preobrat je prišel v devetdesetih letih, ko je prišla tudi vodovodna napeljava in ni bilo več treba po vodo na Pilj ali celo na Rov. To je privabilo tudi prve vikendaše, ki v krasnem razgledu in prijetnem okolju lahko uživajo tako kot to znajo domačini.
