Topolovec

Na levem bregu doline Dragonje, na koncu pobočja Veli vrh, se nahaja stisnjeno kamnito naselje Topolovec. Vasi se je oprijelo to ime zaradi obilnih topolov, ki rasejo v okolici.

V Topolovec pridemo tako, da na cesti Sirči-Hrvoji, pri Belvedurju, zavijemo desno. Topolovec je postavljen na sam rob manjše ravnice. Pod vasjo teče reka Dragonja in njen pritok Vruja, ki je tu izdolbel pravo sotesko. Ta se zaključuje v dolini, kjer se Dragonja in Vruja tudi združita.

Med hišami Topolovca so istrski značilni ozki prehodi in tesna dvorišča. Neometana kamnita pročelja se harmonično vključujejo v naravno okolje tega šavrinskega področja. Večina hiš je tudi tukaj praznih. Okoli vasi so zapuščeni paštini – terase ki so bile nekoč v celoti obdelane. Na ravnici pred vasjo imajo vaščani polja in pašnike za živino, ki pa je danes v Topolovcu ni več veliko.

Podnebno je to področje nekoliko na slabšem kot priobalni deli Istre, saj so zaradi višinske razlike možne nižje temperature. Tako so pogosti tudi sneženi zameti. Starejši ljudje vedo povedati, da je v zimskih obdobjih sneg redno prekril trave tega področja. Domačini, ki so dobro poznali ostre podnebne razmere, so zato občutlijive oljke sadili na zahodno stran Velega vrha. Tam so bili nasadi v zavetju pred močnimi sunki burje.

Nedaleč od vasi Topolovec se nahaja enoladijska cerkev sv. Hieronima z gotskim oknom in obdana s cipresami. Okrog nje so ruševine verjetno večjega utrjenega naselja. Tudi Topolovec, tako kot okoliške vasi, je bil v svoji zgodovini najprej fevd Novogradske škofije, nato Momjanske gosposke, dokler ni leta 1585 prišel v posest družini Vergerio, Del’Bello in Grisoni.

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991
Št. preb. 317 318 287 112 86 54 54

Prostorski okoliš 0297.