Vršič

Od vedno se je človek rad naseljeval na krajih, od koder se je razprostiral razgled daleč naokoli. Eden takih krajev je tudi Vršič.

Domnevno so se prav na tem (319 m) visokem hribu začele razvijati Truške. Žal je danes vasica izpraznjena. Po drugi svetovni vojni je tu živelo 98 ljudi. V vasi je bilo 17 ognjišč – sedemnajst domov Vižentinov. Le v eni hiši so imeli drugačen priimek.

V času velikega odseljevanja z  Istre so tudi z Vršiča odhajali v širni svet ‘s trebuhom za kruhom’. Veliko jih je odšlo čez ‘veliko lužo’, nekateri pa so se ustavili že kar v Kopru. In ravno ti se danes vedno bolj vračajo v rodno vas.

Vsako leto za 1. maj na Vršiču zagori velik kres, ki razsvetli vso zavedno Istro. Člani turističnega društva iz Trušk in okoliški domačini se prizadevajo, da bi še bolj oživeli ta slikoviti kraj. Gotovo ni več daleč čas, ko se bo kdo ponovno za stalno tukaj naselil…

Vršič je bil leta 1944 delno požgan, pet domačinov je padlo, šest vaških deklet so nemci odpeljali v taborišča. Na Vršiću je imela od 14.7. do 8.8.1944 svojo postojanko tudi komanda mesta Koper. Na pročelju hiše ob vhodu v vas je vzidana plošča v spomin na te dogodke.

Nova asfaltna prevleka do Vršiča je v kraj pripeljala nove življenje, nove ideje. Cesto so slavnostno odprli 30. 4. 2002. Zanjo so domačini Trušk prispevali veliko prostovoljnih delovnih ur. Glavni pobudnik te akcije je bilo Turistično društvo Truške, ki je sicer srce vsega družbenega življenja v teh krajih.