Žburga

Žburga – dokaj čudno ime za istrski zaselek na vrhu hriba ob poti od Boninov proti sv. Antonu!

Beseda ima nemški prizvok, saj izhaja iz besede Carlisburgo (1750), kot so poimenovali kraj po koprskem grofu Gianrinaldu Carli-Rubbi, ki je imel na tej vzpetini svoj dvorec ter ogromno obdelovalne zemlje. Od dvorca je ostalo bore malo, le nekaj ruševin osrednje zgradbe.

Po pripovedovanju Antona Buzečana (roj.1918 v Cereju), je to posestvo obsegalo 10.000 m2  in je bilo v celoti obzidano. Ponekod so še danes lepo vidni ostanki obzidja, predvsem pa na zgornjem koncu zaselka, kjer stoji na vogalu kapelica. Na posestvu so bile posajene vse vrste primorskega sadja, po pobočjih hriba pa tudi veliko murv in nasadi oljk.

Po pripovedovanju vaščana Muzica Alda (roj. 1929) je nekdanji gospodar imel pred vojno tukaj oljarno in tovarno za pridelavo svile. Danes v teh krajih ni nobenega sledu o starih murvah, saj sta ob poti le dve mlajši. Skoraj vse so zmrznile, tako kot oljke, leta 1929. Aldo Muzica, ki je zelo ponosen na svojo klet, je še povedal, da sta zgradbo z vso »kortino« (posestvom) leta 1906 od zadnjega propadlega lastnika Jurica, odkupila njegov nono Peter Muzica in Angelov nono Nezič Muzica, tako, da sta najela kredit, ki sta ga še dolga leta odplačevala »Istitutu dei Cecchi« v Trstu. V zgradbi nekdanjega dvorca sta tudi sama imela torklo za pridelavo oljčnega olja. Zraven dvorca je nekoč stala tudi cerkvica.

Nežič Angel (roj.1930), ki živi v hiši  zraven razpadajočega Carlijevega dvorca, pove, da je pred 250. leti ta vas ležala na pobočju hriba, ki gleda proti Pobegom. Vzrok rušenja vasi ni znan, pove pa, da so iz kamenja te vasi zgradili obzidje okrog sadovnjaka omenjenega dvorca. O tem pričajo najdbe raznega kmečkega orodja in kovancev, ki jih je sam našel pri kopanju njiv na tem območju. Še danes hrani nekaj starih avstrijskih novcev (avstrijski krajcar), ki jih je obljubil svojemu vnuku.

Za obzidjem so novi nasadi primorskega sadja, vse naokoli pa številne njive in vinogradi, saj se nekateri še danes preživljajo s kmetijstvom. Kot povsod v Istri med njivami samevajo že močno zarasli stari vodnjaki. Najbolj zanimiv v Žburgi pa je tisti, ki je vzidan v sami zgradbi in se v veliki globini hruškasto razširi. V njem je vse leto voda.

Na vrhu hriba, na hišni številki Bonini 50, kjer je nekoč stalo kmečko poslopje, so si lastniki uredili lično hišo s pravljičnim vrtom, na katerem imajo kot ljubitelji starin, razstavljeno razno kmečko orodje. Največji okras k domačiji pa daje pav, ki s svojo naravno lepoto očara vsakega mimoidočega.

Tik nad to domačijo, zaključi območje Boninov velik, z mrežo ograjen kompleks, kjer ima že od leta 1963 Obalno kraška zveza lovskih družin Koper svoje gojišče fazanov.

Gojišče ali »fazanarija«, kot ji pravijo domačini, je razdeljeno na več oddelkov, odvisno od starosti mladičev. Posamezniki se trudijo, da bi gojišče posodobili in še bolje uredili. Starejše fazane oddajo posameznim lovskim družinam, da jih spustijo v naravo.